V zadnjih nekaj desetletjih se je v embalaži znatno povečalo uporabo naravnih filmskih materialov in premazov na osnovi polimerov, ki se uporabljajo v prehrambeni industriji za zaščito hrane pred zunanjo kontaminacijo in za preprečevanje pokvarjenosti in varnosti s podaljšanjem njegovega roka in ohranjanja kakovosti.
Poleg povpraševanja potrošnikov so se pojavile številne biopolimere iz kmetijskih industrijskih odpadkov in obnovljivih poceni naravnih virov za nadomestitev plastične embalaže na osnovi nafte.
Uporaba biopolimerov (zlasti želatinov) pri embalaži zelo pokvarljive hrane, kot so meso in ribe, temelji na specifičnih značilnostih, kot so stroški, razpoložljivost, funkcionalne lastnosti, mehanske in optične lastnosti, odpornost na pretok zraka, strukturna odpornost na vodo in mikroorganizme ter sprejemanje senzorjev.
V tem prispevku se pregleduje nedavni napredek tankih filmov in premazov, ki temeljijo na želatini, vključno s kompozicijo in lastnostmi ter novimi raziskovalnimi trendi za različne uporabe hrane.
Želatina je naravno vodno topni protein, za katerega je značilna odsotnost vonja in naključna konfiguracija polipeptidnih verig v vodni raztopini.
Dobimo ga z delno hidrolizo kolagena;
Fibrin, ki ga najdemo predvsem v nekaterih delih vretenčarjev in nevretenčarjev, kot so kosti, koža, vezivno tkivo in tetive;
Želatine lahko razdelimo na dve vrsti, odvisno od metode obdelave: želatina iz prašičje kože se pogosto imenuje tipa A, medtem ko se želatina iz goveje kože ali prašičje kože in kosti imenuje vrsta B.
Osnovne fizikalno -kemijske lastnosti, kot so topnost, parametri sestave, barva, preglednost, vonjave in vonjave, so glavne lastnosti, ki najbolje določajo splošno komercialno kakovost želatina.
Podobno je treba kot najpomembnejše fizikalne lastnosti obravnavati kot najpomembnejše trdnost in viskoznost, saj lahko vplivajo na kakovost želatine in potencialne aplikacije.
Poleg tega se želatina lahko proizvaja v obliki prahu ali zrnc.
Zato je mogoče pridobiti široko paleto končnih aplikacij in aplikacij v hrani, embalaži, farmacevtskih, kozmetičnih in fotografskih industrijah.
Zlasti se želatina v živilski industriji uporablja za želatino, stabilizacijo, organiziranje in emulgiranje pekarne, pijače, slaščice in mlečnih izdelkov.
Vendar omejena toplotna stabilnost in mehanske lastnosti želatine, zlasti med obdelavo, omejujejo njene potencialne aplikacije.
